Cilji

Sposobnosti mišljenja se razvijajo s pomočjo dejavnosti za katere potrebujemo finomotorične specifične ponavljajoče gibe v določenem zaporedju in prostorskih ter časovnih kombinacijah torej veliko koordinacije. Zato otroci izvajajo različna tkanja in pletenja z različnimi materiali in tehnikami ter razvrščanje in razlikovanja ter štetja igralnih materialov ob vsakodnevni igri in pospravljanju itd.

Kjer je pomembna fina motorika in spretnosti prstov ter dlani in posredno roke. To je kompleksen proces celotne roke, v povezavi s centralnim živčnim sistemom, zato pri nas otroci razvijajo sposobnosti rok in prstov postopno skozi vsa obdobja in na več nivojih. V vsako – dnevnih dejavnostih na način, ki jim ne povzroča frustracij in občutka, da delajo s prstki – rokami nekaj, kar jim ne uspeva in ne zmorejo kot se to pogosto dogaja pri prezgodnjem opismenjevanju, ko fina motorika še dozorela.

Sposobnosti, podlaga je uravnotežen in bogat in univerzalen motoričen razvoj, dobra koordinacija itd. To kasneje nadgrajujemo, na področju govornih organov, s pripovedovanjem pravljic in zgodbami v zbornem jeziku ter lutkovnimi predstavami, ki so izbrane glede na različne kriterije: na svojo literarno in pripovedno vrednost in ustrezajo razvojni zrelosti otrok, imajo bogato sporočilno vrednost skozi arhetipe ter ustrezajo tematiki posameznega obdobja, ki ga v vrtcu takrat izvajamo.

Izbor literature za majhne otroke temelji na otroški poeziji Otona Župančiča, lepih in preprostih izštevankah ter pesmicah iz ljudskega izročila. Uporabljamo kratke ljudske pripovedke iz vsega sveta, največ jih je v zbirkah, Babica pripoveduje, Zlati mlinček, krajše Grimmove pravljice, zgodbe o domu in družini, zgodbe o kmetiji in domačih živalih in dejavnostih, ki jih otrok lahko doživi v svojem okolju.

Pomemben kriterij je lep in literarno bogat jezik, poln slik in umetniških opisov. Suhoparen in hladen, reven ali znanstveno intelektualen jezik v tem obdobju odsvetujemo – saj tak jezik ne oblikuje občutka za jezik, pač pa daje le suhoparne (hladne) informacije, ki ne spodbujajo razvoja domišljijsko bogatih predstav in lepih, pisanih občutkov pri otroku.

Pomemben kriterij je tudi način pripovedovanja, prednost ima živa beseda tj. pripovedovanje na pamet in ne branje. Zaželena je umirjena pripoved, ki ne vključuje dramatizacije in teatralnosti – kajti pretiran emocionalen način pripovedi lahko povzroča otrokom stres (kar povzroča zadrževanje diha, površno dihanje, slaba prekrvavitev, strahovi itd.).

Pripovedovanje in uprizarjanje pravljic in zgodb je podlaga za kasnejši interes do branja in pisane besede. Spodbuja sposobnosti poslušanja in osredotočanja, povezovanja in ustvarjanja lastnih predstav ter lastnega usvajanja pojmov in njihovega dojemanja na podlagi celotnega konteksta, kar daje človeku večjo širino razumevanja jezika.…

Prvo srečanje s tujim jezikom – to je lahko nemščina ali angleščina ( izvaja se podobno kot je opisano pri prejšnji točki), vsako leto določimo v Letnem načrtu.

Absolutno prednost dajemo živi glasbi in lastnemu ustvarjalnemu petju ter lastnemu glasbenem ustvarjanju, vzgojiteljice veliko pojejo, petje je prisotno vsak dan kot prijetna spremljava različnih dejavnosti in opravil in prav tako igranje na preproste inštrumente kot so otroška harfa – lira, metalofon, ksilofon, piščalka in razni doma izdelani instrumenti.

In dobre telesne zasnove, omogočamo z nudenjem bogatih gibalnih možnosti v prostoru in zunaj ves čas – predšolski otrok se uči in usvaja znanja skozi gibanje in aktivnost telesa – v nasprotju z mladostniki ali odraslimi, ki vedno večji del aktivnosti učenja prenašajo v področje mišljenja. Otroci se učijo z aktivnostjo v telesu, odrasli pa nasprotno v večji meri z aktivnostjo v možganih. Danes je že znanstveno dokazano, da gibanje spodbuja delovanje in razvoj možganov v vseh obdobjih človekovega življenja.

Primarne oz. temeljne vsebine iz teh področij otroci doživljajo skozi ustrezno pripravljene in oblikovane rituale in dogajanja ob praznikih in vsebinah, kjer se zrcalijo letni časi, delo na vrtu, skrb za živali, dom in družino, ter izvajanje rokodelskih dejavnosti na podlagi etnološkega izročila, kot je bilo to v starih ruralnih preprostih kulturah – vsebine črpamo iz ruralne antropologije Evrope. Stare čase spoznavajo otroci tudi s pomočjo pripovedk in zgodb.

Kot na primer fizikalni in mehanični fenomeni, so prisotni v vsakodnevnih opravilih pri vseh oblikah gradnje ali kadar gre za delo z lesom in z vodo, peskom, zemljo, ognjem itd. V vsakodnevnih dejavnosti pri nas otroci to doživijo. Na primer kemija je prisotna pri kuhanju in pripravi hrane, barvanju, polstenju, kompostiranju, izdelavi sveč, sajenju in kalitvi itd. Gre predvsem za doživljanje procesov iz področja organske kemije.
Otroci se dnevno srečujejo z izzivi razvrščanja ( po kvaliteti, velikosti, barvi, vrsti itd.) ter z pojmi množic, pri dejavnosti skupnega pospravljanja in urejanja igralnih materialov ipd.,

Najbolj se razvijajo pri prosti igri, ki je bogata in dinamična dejavnost. Tukaj vzgojitelj le usmerja medsebojne odnose ter spodbuja pozitivne socialne kompetence, ki temeljijo na vrednotah kot so medsebojno spoštovanje, kreativno reševanje konfliktov. Krepimo občutek za posledice svojih dejanj – kar je temelj za sposobnost sprejemanja odgovornosti za svoje odločitve in dejanja. Majhni otroci še ne morejo predvideti posledic za svoja dejanja in odločitve kadar gre za kompleksne situacije na področjih, kjer nimajo dovolj izkušenj. Zato je naloga vzgoje, da omogoči otroku doživeti in občutiti posledice določenih dejanj oziroma omogočiti otroku, da sam popravi ali uredi določene posledice – seveda v obsegu otrokovih zmožnosti z ljubečo in prijazno podporo vzgojitelja.

Je prisotno v vsaki pori našega delovanja: urejenost prostorov, urejevanje in obdelava vrta, oprema in igrače, prehrana, vse je prežeto z vrednotami trajnostnega razvoja.